RELATIONSHIPS BETWEEN STUDENT PARTICIPATION IN THE CLASSROOM AND THE CLASSROOM CLIMATE
Article Sidebar
Published:
Nov 20, 2020
Keywords:
classroom climate, democratic school, student participation in class
Main Article Content
Abstract
The quality of school work greatly depends on the level of involvement and participation of all individuals in the educational process. However, student participation in the educational process has not yet become part of educational practice. This led us to research the effects of actively involving students into the educational process on their perception of class climate. The sample consisted of 58 students from primary and secondary schools. Using the Flanders Analysis of Classroom Interaction, we observed eight hours of classes in each classroom and found that secondary students are most actively involved, while the least active in class are the eight grade primary school students. After observation, the students filled out a questionnaire that helped us evaluate their views on the classroom climate. Surprisingly, the classroom climate received a higher evaluation in classes with lower student participation and lower in classes where student participation was higher.
Downloads
Download data is not yet available.
Article Details
How to Cite
Mithans, M. M., & Ivanuš Grmek, M. B. (2020). RELATIONSHIPS BETWEEN STUDENT PARTICIPATION IN THE CLASSROOM AND THE CLASSROOM CLIMATE. Methodical Perspectives, 11(11), 217–232. https://doi.org/10.19090/mv.2020.11.217-232
Issue
Section
ПЕДАГОШКЕ ТЕМЕ
References
Adamič, M. (1990). Analiza o položaju učenca pri pouku na razredni stopnji osnovne šole. Sodobna pedagogika 41 (3/4): 200–212.
Adlešič, I. (2002). Pomembnost šolske klime v delovanju šole. Pedagoška obzorja = Didactica Slovenica: časopis za didaktiko in metodiko 17 (2): 54–78.
Alfirević, T. M. (2015). The influence of games on English language vocabulary learning of second and third grade elementary school students. Metodički vidici 6: 153–170.
Ažman, T. (2012). Sodobni razrednik. Priročnik za usposabljanje učiteljev za vodenje oddelčne skupnosti. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Blažič, M., Ivanuš Grmek, M., Kramar, M., & Strmčnik, F. (2003). Didaktika: visokošolski učbenik. Novo mesto: Visokošolsko središče, Inštitut za raziskovalno in razvojno delo.
Brust Nemet, M., & Velki, T. (2016). The social, emotional and educational competences of teachers as predictors of various aspects of the school culture. Croatian Journal of Education 18 (4): 1087–1119.
Despotović, V. (2017). The teacher as the most important motivational factor in the EFL classroom. Metodički vidici 8: 195–210.
Gril, A., Klemenčič, E., & Autor, S. (2009). Udejstvovanje mladih v družbi. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Grundmann, G., Kötters, C., & Krüger, H. H. (1998). Partizipationsmöglichkeiten an Schulen in Sachsen–Anhalt. Ergebnisse aus einer repräsentativen Befragung von SchülerInnen und LehrerInnen. Diskurse zu Schule und Bildung, Werkstatthefte des ZSL, Heft 13. Halle: Zentrum für Schulforschung und Fragen der Lehrerbildung. Accessed on 18 March 2020. URL: < http://digital.bibliothek.uni-halle.de/pe/content/titleinfo/2288779>
Ing, M., Webb, N. M., Franke, M. L., Turrou, A. C., Wong, J., Shin, N., & Fernandez, C. H. (2015). Student participation in elementary mathematics classrooms: The missing link between teacher practices and student achievement? Educational Studies in Mathematics 90 (3): 341–356.
Ivanuš Grmek, M., Javornik Krečič, M., Vršnik Perše, T., Rutar Leban, T., Kobal Grum, D., & Novak, B. (2007). Gimnazija na razpotju. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Javornik Krečič, M. (2003). Aktivnosti srednješolcev pri obravnavi nove učne snovi. Je aktivnost dijakov pri pouku v skladu s sodobnimi didaktičnimi koncepti? Vzgoja in izobraževanje 34 (6): 20–25.
John–Akinola, Y. O., & Gahainn, S. N. (2014). Children’s participation in school: A cross–sectional study of the relationship between school environments, participation and health and well–being outcomes. BMC Public Health 14 (1). Accessed on 18 March 2020. URL:.
Kodela, T., in Lesar, I. (2015). Ali formalni in strokovni dokumenti s področja šolstva spodbujajo participacijo učencev? Sodobna pedagogika 66 (3): 36–51.
Kötters, C., Schmidt, R., & Ziegler, C. (2001). Partizipation im Unterricht - Zur Differenz von Erfahrung und Ideal partizipativer Verhältnisse im Unterricht und deren Verarbeitung, in Partizipation in der Schule: Theoretische Perspektiven und empirische Analysen (Studien zur Schul- und Bildungsforschung), eds. J. Böhmer & R. T. Kramer (Opladen: Leske in Budrich Verlag): 93–122.
Kovač, T. (2008). Vpliv participacije učencev na kakovost vzgojno–izobraževalnega dela šole (Doctoral dissertation). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za pedagogiko in andragogiko.
Kovač, T., Resman, M., & Rajkovič, V. (2008). Kriteriji ocenjevanja kakovosti šol na podlagi ekspertnega modela. Moč participacije učencev. Sodobna pedagogika 59 (2): 180–201.
Kovač Šebart, M., & Krek, J. (2007). Ali je šoli imanentno, da lahko deluje samo nedemokratično? Demokratičnost v šoli, avtonomija subjekta in zakon. Sodobna pedagogika 58 (posebna izdaja): 30–55.
Kramar, M. (1990). Učenci v vzgojno–izobraževalnem procesu sodobne šole. Radovljica: Didakta.
Krüger, H. H. (2001). Wandel von Schulqualität und Partizipationsformen – Schulentwicklung in Sachsen–Anhalt, in Partizipation in der Schule: Theoretische Perspektiven und empirische Analysen (Studien zur Schul- und Bildungsforschung), eds. J. Böhmer & R. T. Kramer (Opladen: Leske in Budrich Verlag): 27–36.
Kurth Buchholz, E. (2011). Schülermitbestimmung aus Sicht von Schülern und Lehrern: Eine vergleichende Untersuchung an Gymnasien in Brandenburg und Nordrhein-Westfalen. Münster: Waxmann Verlag.
Lansdown, G. (2010). The realization of children’s participation rights. Critical reflections. In A Handbook of Children and Young People’s Participation. Perspectives from Theory and Practice, eds. B. Percy-Smith & N. Thomas (London, New York: Routledge): 11–24.
Marentič Požarnik, B. (2016). Psihologija učenja in pouka: Temeljna spoznanja in primeri iz prakse. Ljubljana: DZS.
Marentič Požarnik, B., & Plut Pregelj, L. (2009). Moč učnega pogovora: poti do znanja z razumevanjem. Ljubljana: DZS.
Marovič, M., Bajželj, B., & Krajnčan, M. (2014). Koncept participacije v institucionalni vzgoji. Socialna pedagogika 18 (1/2): 93−116.
Maxwell, L. E., & Chmielewski, E. J. (2008). Environmental personalization and elementary school children’s self–esteem. Journal of Environmental Psychology 28 (2): 143–153.
McDonald, B. (2006). Self-assessment and democratization. Electronic Journal for Inclusive Education 1 (10). Accessed on 18 March 2020. URL:.
Mithans, M. (2017). Participacija učencev pri pouku in na šoli (Doctoral dissertation). Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta.
Mithans, M., & Ivanuš Grmek, M. (2012). Spreminjanje položaja učenca v Sloveniji v 20. stoletju. Revija za elementarno izobraževanje 5 (2/3): 55–72.
Ozimič, Š. (2016). Razlike med dojemanjem razredne klime med učitelji in učenci (Master’s thesis). Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta.
Pribićević, T., Miljanović, T., Odadžić, V., Mandić, D., & Županec, V. (2017). The efficiency of interactive computer–assisted biology teaching in grammar schools. Croatian Journal of Education 19 (3): 803−839.
Pšunder, M. (2015). Participacija mladih v šoli med pričakovanji, možnostmi in omejitvami, in Obzorja učenja: vzgojno–izobraževalne perspective, ed. T. Grušovnik (Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno–raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales): 225–236.
Resman, M. (2005). Zakaj razvijanje timov in timske kulture na šoli? Sodobna pedagogika 56 (3): 80–96.
Roiste de, A., Kelly, C., Molcho, M., Gavin, A., & Gabhain, S. N. (2012). Is school participation good for children? Associations with health and wellbeing. Health Education 112 (2): 88–104.
Roskam, I., & Nils, F. (2007). Predicting intra–individual academic achievement trajectories of adolescents nested in class environment: Influence of motivation, implicit theory of intelligence, self–esteem and parenting. Psychologica Belgica 47 (1−2): 119–143.
Rucinski, C. L. (2015). Teacher−child relationships, classroom emotional climate, and elementary students’ social–emotional and academic development (Doctoral dissertation). Tufts University. Retrieved from ProQuest Dissertations & These A&I.
Rupar, B. (2004). Šolska klima in kultura, in Vloga šole pri zmanjševanju nasilja: Priročnik za učitelje, svetovalne delavce in ravnatelje, ur. M. Turk Škraba (Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo): 16−22.
Rutar Ilc, Z., & Rutar D. (1997). Kaj poučujemo in preverjamo v šolah. Radovljica: Didakta.
Sturzenhecker, B. (2005). Begründungen und Qualitätsstandards von Partizipation – auch für Ganztagsschule. Jugendhilfe aktuell 2 (2): 30–34.
Šagud, M., & Hajdin, L. (2018). Position of the modern teacher in educational theory and practice. Croatian Journal of Education 20 (1): 149–160.
Štefanc, D. (2005). Pouk, učenje in aktivnost učencev: razgradnja pedagoških fantazem. Sodobna pedagogika 56 (1): 34–57.
Thornberg, R. (2010). School democratic meetings: Pupil control discourse in disguise. Teaching and Teacher Education: An International Journal of Research and Studies 26 (4): 924–932.
Tomić, A. (2002). Spremljanje pouka. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Zabukovec, V. (1998). Merjenje razredne klime: priročnik za učitelje. Ljubljana: Produktivnost, Center za psihodiagnostična sredstva.
Zgaga, P. (2018). Ogroženo pedagoško poslanstvo? Je mogoče kaj storiti? Vzgoja in izobraževanje: revija za teoretična in praktična vprašanja vzgojno izobraževalnega dela 49 (3–4): 12–16.
Adlešič, I. (2002). Pomembnost šolske klime v delovanju šole. Pedagoška obzorja = Didactica Slovenica: časopis za didaktiko in metodiko 17 (2): 54–78.
Alfirević, T. M. (2015). The influence of games on English language vocabulary learning of second and third grade elementary school students. Metodički vidici 6: 153–170.
Ažman, T. (2012). Sodobni razrednik. Priročnik za usposabljanje učiteljev za vodenje oddelčne skupnosti. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Blažič, M., Ivanuš Grmek, M., Kramar, M., & Strmčnik, F. (2003). Didaktika: visokošolski učbenik. Novo mesto: Visokošolsko središče, Inštitut za raziskovalno in razvojno delo.
Brust Nemet, M., & Velki, T. (2016). The social, emotional and educational competences of teachers as predictors of various aspects of the school culture. Croatian Journal of Education 18 (4): 1087–1119.
Despotović, V. (2017). The teacher as the most important motivational factor in the EFL classroom. Metodički vidici 8: 195–210.
Gril, A., Klemenčič, E., & Autor, S. (2009). Udejstvovanje mladih v družbi. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Grundmann, G., Kötters, C., & Krüger, H. H. (1998). Partizipationsmöglichkeiten an Schulen in Sachsen–Anhalt. Ergebnisse aus einer repräsentativen Befragung von SchülerInnen und LehrerInnen. Diskurse zu Schule und Bildung, Werkstatthefte des ZSL, Heft 13. Halle: Zentrum für Schulforschung und Fragen der Lehrerbildung. Accessed on 18 March 2020. URL: < http://digital.bibliothek.uni-halle.de/pe/content/titleinfo/2288779>
Ing, M., Webb, N. M., Franke, M. L., Turrou, A. C., Wong, J., Shin, N., & Fernandez, C. H. (2015). Student participation in elementary mathematics classrooms: The missing link between teacher practices and student achievement? Educational Studies in Mathematics 90 (3): 341–356.
Ivanuš Grmek, M., Javornik Krečič, M., Vršnik Perše, T., Rutar Leban, T., Kobal Grum, D., & Novak, B. (2007). Gimnazija na razpotju. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Javornik Krečič, M. (2003). Aktivnosti srednješolcev pri obravnavi nove učne snovi. Je aktivnost dijakov pri pouku v skladu s sodobnimi didaktičnimi koncepti? Vzgoja in izobraževanje 34 (6): 20–25.
John–Akinola, Y. O., & Gahainn, S. N. (2014). Children’s participation in school: A cross–sectional study of the relationship between school environments, participation and health and well–being outcomes. BMC Public Health 14 (1). Accessed on 18 March 2020. URL:
Kodela, T., in Lesar, I. (2015). Ali formalni in strokovni dokumenti s področja šolstva spodbujajo participacijo učencev? Sodobna pedagogika 66 (3): 36–51.
Kötters, C., Schmidt, R., & Ziegler, C. (2001). Partizipation im Unterricht - Zur Differenz von Erfahrung und Ideal partizipativer Verhältnisse im Unterricht und deren Verarbeitung, in Partizipation in der Schule: Theoretische Perspektiven und empirische Analysen (Studien zur Schul- und Bildungsforschung), eds. J. Böhmer & R. T. Kramer (Opladen: Leske in Budrich Verlag): 93–122.
Kovač, T. (2008). Vpliv participacije učencev na kakovost vzgojno–izobraževalnega dela šole (Doctoral dissertation). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za pedagogiko in andragogiko.
Kovač, T., Resman, M., & Rajkovič, V. (2008). Kriteriji ocenjevanja kakovosti šol na podlagi ekspertnega modela. Moč participacije učencev. Sodobna pedagogika 59 (2): 180–201.
Kovač Šebart, M., & Krek, J. (2007). Ali je šoli imanentno, da lahko deluje samo nedemokratično? Demokratičnost v šoli, avtonomija subjekta in zakon. Sodobna pedagogika 58 (posebna izdaja): 30–55.
Kramar, M. (1990). Učenci v vzgojno–izobraževalnem procesu sodobne šole. Radovljica: Didakta.
Krüger, H. H. (2001). Wandel von Schulqualität und Partizipationsformen – Schulentwicklung in Sachsen–Anhalt, in Partizipation in der Schule: Theoretische Perspektiven und empirische Analysen (Studien zur Schul- und Bildungsforschung), eds. J. Böhmer & R. T. Kramer (Opladen: Leske in Budrich Verlag): 27–36.
Kurth Buchholz, E. (2011). Schülermitbestimmung aus Sicht von Schülern und Lehrern: Eine vergleichende Untersuchung an Gymnasien in Brandenburg und Nordrhein-Westfalen. Münster: Waxmann Verlag.
Lansdown, G. (2010). The realization of children’s participation rights. Critical reflections. In A Handbook of Children and Young People’s Participation. Perspectives from Theory and Practice, eds. B. Percy-Smith & N. Thomas (London, New York: Routledge): 11–24.
Marentič Požarnik, B. (2016). Psihologija učenja in pouka: Temeljna spoznanja in primeri iz prakse. Ljubljana: DZS.
Marentič Požarnik, B., & Plut Pregelj, L. (2009). Moč učnega pogovora: poti do znanja z razumevanjem. Ljubljana: DZS.
Marovič, M., Bajželj, B., & Krajnčan, M. (2014). Koncept participacije v institucionalni vzgoji. Socialna pedagogika 18 (1/2): 93−116.
Maxwell, L. E., & Chmielewski, E. J. (2008). Environmental personalization and elementary school children’s self–esteem. Journal of Environmental Psychology 28 (2): 143–153.
McDonald, B. (2006). Self-assessment and democratization. Electronic Journal for Inclusive Education 1 (10). Accessed on 18 March 2020. URL:
Mithans, M. (2017). Participacija učencev pri pouku in na šoli (Doctoral dissertation). Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta.
Mithans, M., & Ivanuš Grmek, M. (2012). Spreminjanje položaja učenca v Sloveniji v 20. stoletju. Revija za elementarno izobraževanje 5 (2/3): 55–72.
Ozimič, Š. (2016). Razlike med dojemanjem razredne klime med učitelji in učenci (Master’s thesis). Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta.
Pribićević, T., Miljanović, T., Odadžić, V., Mandić, D., & Županec, V. (2017). The efficiency of interactive computer–assisted biology teaching in grammar schools. Croatian Journal of Education 19 (3): 803−839.
Pšunder, M. (2015). Participacija mladih v šoli med pričakovanji, možnostmi in omejitvami, in Obzorja učenja: vzgojno–izobraževalne perspective, ed. T. Grušovnik (Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno–raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales): 225–236.
Resman, M. (2005). Zakaj razvijanje timov in timske kulture na šoli? Sodobna pedagogika 56 (3): 80–96.
Roiste de, A., Kelly, C., Molcho, M., Gavin, A., & Gabhain, S. N. (2012). Is school participation good for children? Associations with health and wellbeing. Health Education 112 (2): 88–104.
Roskam, I., & Nils, F. (2007). Predicting intra–individual academic achievement trajectories of adolescents nested in class environment: Influence of motivation, implicit theory of intelligence, self–esteem and parenting. Psychologica Belgica 47 (1−2): 119–143.
Rucinski, C. L. (2015). Teacher−child relationships, classroom emotional climate, and elementary students’ social–emotional and academic development (Doctoral dissertation). Tufts University. Retrieved from ProQuest Dissertations & These A&I.
Rupar, B. (2004). Šolska klima in kultura, in Vloga šole pri zmanjševanju nasilja: Priročnik za učitelje, svetovalne delavce in ravnatelje, ur. M. Turk Škraba (Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo): 16−22.
Rutar Ilc, Z., & Rutar D. (1997). Kaj poučujemo in preverjamo v šolah. Radovljica: Didakta.
Sturzenhecker, B. (2005). Begründungen und Qualitätsstandards von Partizipation – auch für Ganztagsschule. Jugendhilfe aktuell 2 (2): 30–34.
Šagud, M., & Hajdin, L. (2018). Position of the modern teacher in educational theory and practice. Croatian Journal of Education 20 (1): 149–160.
Štefanc, D. (2005). Pouk, učenje in aktivnost učencev: razgradnja pedagoških fantazem. Sodobna pedagogika 56 (1): 34–57.
Thornberg, R. (2010). School democratic meetings: Pupil control discourse in disguise. Teaching and Teacher Education: An International Journal of Research and Studies 26 (4): 924–932.
Tomić, A. (2002). Spremljanje pouka. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Zabukovec, V. (1998). Merjenje razredne klime: priročnik za učitelje. Ljubljana: Produktivnost, Center za psihodiagnostična sredstva.
Zgaga, P. (2018). Ogroženo pedagoško poslanstvo? Je mogoče kaj storiti? Vzgoja in izobraževanje: revija za teoretična in praktična vprašanja vzgojno izobraževalnega dela 49 (3–4): 12–16.